Mitjeve zgodbe · Zapis z dne 11. avgusta 2026
Ko zalivaš trte, začneš drugače razumeti modrost prednikov
Spominjam se, ko se je Renato, moj tast, danes skoraj 94-letnik, pred leti, ko je bil mojih let, odločil, da bomo začeli zalivati trte malvazije na hribu.
Takrat so se mu mnogi nasmihali.
»Kaj pa trte zalivaš?«
Danes se ne smejimo več.
Z zalivanjem smo takrat pobrali kar dobro bero malvazije tudi na hribu. A še bolj zanimivo je, da so naši predniki, brez današnjih meteoroloških podatkov in velikih analiz, dobro vedeli, kaj počnejo.
Vinograde so sadili na hribu in v vali – v dolini.
Vedeli so zakaj.
Ko je bilo leto bolj deževno, je hrib dal več in kakovostnejše grozdje. Ko je bilo poletje sušno, je bila boljša vala, dolina, kjer je bilo vendarle nekaj več vlage.
Tudi način sajenja in vzgoje trt v pergolo ni bil naključen. Res je, da pergola ni najbolj prijazna do traktorjev, ki so prišli za človekom in ročnim okopavanjem. A danes, ko stopamo skozi še eno sušno poletje, ponovno vidimo, zakaj je imela svoje mesto.
Že več kot deset dni zalivamo naše vinograde.
Čeprav nam meteorološki veleumi razlagajo, da na Primorskem suša vendarle ni tako velika, jo mi vsak dan vidimo. Čutimo jo v zemlji in na trtah.
In enaka zgodba je pri naših dveh hektarjih oljk.
Tudi oljke bodo potrebovale namakanje, če želimo, da ne bo vsako naslednje sušno leto še ena ponovitev zgodbe zadnjih let.
Zato danes, ko stopam za traktorjem in naši kraljici malvaziji in kralju refošku dodajam kapljice vode, ki smo jo čez leto zbirali v štirni, razmišljam tudi o nečem drugem.
O ljudeh, ki pravijo, da je vino drago.
Morda bi bilo dobro, da bi kdaj videli tole.
Videli, koliko dela, znanja, skrbi in tudi negotovosti je potrebnih, da lahko na koncu v buteljko natočimo tisto, kar imenujemo vrhunska kapljica.
Mi svoje vino ponujamo po korektni ceni. To potrjujejo tudi kupci doma in na tujih trgih, kjer smo danes prisotni.
In prav zato ga s ponosom predstavljamo.
Če ga želite spoznati tudi vi, nam lahko sporočite svoje želje ali obiščete našo spletno trgovino z vini.
Tokrat pa brez velike filozofije. Samo zgodba o vodi, trtah, suši in modrosti, ki se v slovenski Istri prenaša iz roda v rod.
Ker včasih šele takrat, ko stopaš za traktorjem in zalivaš trte, zares razumeš, zakaj so naši predniki nekatere stvari počeli tako, kot so jih.
Besedilo: Mitja Butul. Fotografije iz njegove izbrane objave na Facebooku.